Humanistična disertacija o tem, kako vsakdanje arhitekturne odločitve – stopnica, kjer bi lahko bil raven dostop, nekoliko preozek hodnik, preveč bleščeča luč – tiho odločajo, kdo se v prostoru giblje brez težav in kdo se mu mora prilagajati. Celotna knjižica je na voljo za prenos.
Disertacija raziskuje vsakdanje ovire v domačem okolju, ki naj bi bilo prostor varnosti, domačnosti in nadzora. Razvršča jih v tri skupine – fizične, kognitivne in čutilne – in pokaže, da izključevanje redko izhaja iz ene same napake, temveč iz seštevka majhnih, standardnih odločitev.
Okvir preizkusi na študiji primera: študentskem domu OAK5 v naselju Elms v Belfastu. Ker se stanovalci pogosto menjajo, mora podpirati zelo različna telesa, sposobnosti in navade. Za vsako opaženo oviro disertacija navede njen vpliv in mogočo prilagoditev.
Vključujoče oblikovanje tako ni dodatna plast ali kompromis, temveč vprašanje pozornosti – premik od prostorov, ki predpostavljajo »običajnega« uporabnika, k prostorom, v katerih je upoštevanje razlik standard.