Hiša stoji v strnjenem mestnem jedru, kjer se stavbe stikajo druga z drugo in ob njih ni prostora za vrt ali teraso. Zunanji prostor, ki ga ima družinska hiša navadno ob sebi, je zato v zasnovi prestavljen navzgor – v zgornjo etažo.
Terasa je oblikovana tako, da čim bolj sledi osnovnemu gabaritu hiše. Hiša tako navzven ohrani obliko, ki jo povezuje z okoliškimi hišami mestnega jedra, in ne spremeni podobe ulice, družini pa ponudi zunanji prostor, ki ga pritličje ne more.